Rejništvo
Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Namen rejništva je, da se otroku, ki nima svoje družine, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali ga je potrebno zaradi ogroženosti izločiti iz okolja v katerem živi, v nadomestnih oziroma rejniških družinah omogoči zdrava rast in osebnostni razvoj, izobraževanje ter usposobitev za življenje in delo. Lahko pa se da v rejništvo tudi otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje posebno usposabljanje.
KAKŠNA JE VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO?
Centri za socialno delo imajo kot javni zavodi po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih javno pooblastilo za izvajanje rejništva, kot obliko družbenega varstva otrok. Mladoletnika odda v rejništvo center za socialno delo, lahko ga oddajo tudi starši sami. Ukrep rejništva naj bi bil kratkotrajen in namenjen temu, da se sanirajo težave, zaradi katerih je otrok v rejništvu.
Večina namestitev v rejniško oskrbo je prostovoljnih s strani staršev. V primeru, ko gre za ogroženost otroka v matični družini, pa starši tega ne uvidijo in ne pristanejo na začasno namestitev v rejniško oskrbo ima center za socialno delo možnost oziroma dolžnost, da poskrbi za takega otroka in sicer tako, da ga staršem odvzame. Ko se sanirajo razmere v matični družini se otrok lahko vrne domov.
Zgodbe otrok, ki jih namestimo v rejniško družino so pretresljive, zgodbe, ki nas prevzamejo, vznemirijo. Otroka se namesti v družino, ki ga sprejme z njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi, ranami, ki so mu jih prizadeli starši in okolje.
KDO JE LAHKO REJNIK?
Po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Ur.l.RS,110/02) je rejnik lahko polnoletna oseba s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo, ne sme mu biti odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, in ne sme živeti z osebo, kateri je odvzeta roditeljska pravica.
Oseba, ki bi želela izvajati rejniško dejavnost lahko vloži vlogo za izvajanje te dejavnosti na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Center rejnika izda oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Nato komisija za izbor kandidatov za izvajanje te dejavnosti izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere določeno število kandidatov, glede na potrebe rejništva na posameznem območju.
Izbrani kandidati so napoteni na usposabljanje za izvajanje rejniške dejavnosti. Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
Rejniki, ki skrbijo za tri otroke, ali manj, če gre za otroke s posebnimi potrebami imajo možnost uveljavljati rejniško dejavnost kot poklic, kar pomeni, plačilo prispevkov za socialno varnost.
Rejnik za posameznega rejenca prejema mesečno rejnino, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo materialni stroški za rejenca, denarni prejemek v višini otroškega dodatka in plačilo dela.
Center za socialno delo Murska Sobota ima trenutno v rejniški oskrbi 36 otrok.
Na področju za katerega je krajevno pristojen Center za socialno delo Murska Sobota zelo primanjkuje rejniških družin. Otroku bi bilo lažje, da bi ob namestitvi v rejniško oskrbo ostal v domačem, prekmurskem okolju. Prav tako bi potrebovali družine, ki bi bile pripravljene vzeti v oskrbo otroke, ki prihajajo iz zavodske oskrbe in potrebujejo družino preko vikenda in v času počitnic.
Kontaktna oseba
Andreja Domanjko, univ.dipl.soc.del.
Tel.št. 02 535 11 74, e-naslov: [email protected]
———————————————————————————
